Analogija
V astrologiji se ta izraz pogosto uporablja, ko govorimo npr. o simbolnih podobnostih med znamenji in planeti: tako rečemo, da je Sonce v analogiji z levom. Z istim izrazom označujemo tudi sorodnost med planeti in čustvi. Venera je v analogiji s čustvi itd.
Anareta
Ta izraz prihaja iz srednjeveške astrologije. To je planet, ki naj bi prinesel smrt in uničenje, v nasprotju s planetom Hyleg, ki prinaša radost in srečo. V preteklosti sta to žalostno vlogo igrala Saturn in Mars. V karti posameznika pa je v povezavi z osmo hišo.
Apogej
Točka na orbiti nekega planeta, ko je ta v največji oddaljenosti od Zemlje.
Analogija
Anareta
Apogej
Ascendent
Je stopinja zodiaka, ki se dviga na vzhodnem horizontu v trenutku rojstva. To je tudi vrh prve hiše. Za izračun ascendenta moramo poznati točen čas rojstva. Ascendent je eden najpomembnejših faktorjev astrološke karte, prav tako kot Sonce in Luna.
Aspekti
Gre za eno najkompleksnejših in morda najbogatejših področij astrologije, ki zahteva dolgotrajno in podrobno raziskavo. Tehnično gledano je to kotna razdalja med dvema planetoma glede na njun položaj v astrološki karti. Poglavitni aspekti so konjunkcija (0 stopinj razlike), sekstil (60), kvadrat (90), trigon (120), inkonjunkcija (150) in opozicija (180 stopinj). Da bi bil aspekt veljaven, so dovoljena tudi določena odstopanja (gl. Orbis).
Asketizem
Sposobnost, ki je v astrološki karti vidna iz močnega vpliva Saturna, slabo aspektirane Venere ter močnega znamenja Kozoroga in Vodnarja.
Astrolab
Je naprava, ki je služila za opazovanje položajev zvezd in določanje višine glede na obzorje. Ima obliko majhnega sončnega sistema, izumil pa jo je Hiparh (120 l.pr.n.št.).
Astronomija
Beseda izvira iz stare grščine, njen pomen pa je zakon o zvezdah. Je znanstvena veda, ki se ukvarja z opazovanjem in razlago zunajzemeljskih pojavov v vesolju. Razdeljena je na Osončje, njegove planete, spremljevalce planetov, naravne satelite (trabanti, sateliti, lune ali meseci), na zvezde (zvezde stalnice oziroma nepremičnice), na galaksije (megličaste zvezdne sestave, ki vsebujejo po nekaj sto milijard zvezd).
Ceres
Je asteroid, ki ima premer 700 km in kroži med orbitama Marsa in Jupitra. Odkrili so ga leta 1801, približno v istem času kot Pallas, Juno in Vesto. Ta mala nebesna telesa imenujemo asteroidi.
Cikli
Nekatere usode so podvržene ciklom (to so pozitivna in negativna obdobja v življenju), ki pomenijo periodično vračanje določene vrste dogodkov: v fiziološkem, čustvenem, družinskem in poklicnem smislu.
Čas
Uradni čas pomeni legalni čas neke države. Od 11. marca 1911 je obvezen čas greenwiškega poldnevnika, ki leži 9 minut 21 sekund vzhodno od Pariza.
Lokalni čas se ujema z legalnim časom samo v krajih, ki ležijo na poldnevniku. V vseh drugih primerih moramo upoštevati zemljepisno dolžino kraja rojstva.
Zvezdni čas je zvezdna ura in je 14. del sideralnega dneva, medtem ko je povprečni ali astronomski čas 24. del povprečnega dneva. Razlika med sideralnim in povprečnim časom je zelo majhna: 9,85 sekund na dan v korist povprečnega časa. Sideralni čas, ki je označen v efemeridah, potrebuje astrolog za izračun sideralnega časa rojstva. Tega dobi tako, da zvezdni čas prišteje lokalnemu.
Dekade
Trideset stopinj, ki jih pokriva vsako znamenje zodiaka, je razdeljenih v tri enake dele po deset stopinj, ki jih imenujemo dekade. Uporablja se samo pri sestavi mesečnih in letnih napovedi.
Descendent
To je vrh sedme hiše, imenovan tudi zahod. Obraten od ascendenta tvori z njim osnovno os astrološke karte.
Disonanca
Izraz, ki ga uporabljamo za označevanje konfliktnih aspektov. DISPOZITOR Planet, ki vlada znamenju, v katerem se nahaja nek drug planet. Če na primer Mars vlada znamenju Ovna in se v tem znamenju nahaja Venera, je Mars Venerin dispozitor. DOMICIL Domicil je znamenje, v katerem ima nek planet najboljši položaj in predstavlja večino vplivov in povezav. Uporabljamo tudi izraz “vladar”. DOMIFIKACIJA (sistem hiš) Obstaja več sistemov hiš: preprosta metoda enakih hiš, Kochsov sistem ter Placidusov sistem, ki je med astrologi najbolj razširjen in je nekako zasidran v Evropi. Izdelal ga je Placidus, slavni astrolog iz 17. stoletja. DOMINANTA Planet, ki dominira ali zaseda najpomembnejši položaj v rojstni karti. To so lahko vladarji ali gospodarji hiš in predvsem kotni planeti.
Doriforija
Obstajajo izjemni trenutki, ko se planeti nakopičijo v določenih znamenjih v izjemnih konjunkcijah. Te pojave imenujemo doriforija. Skoraj vedno jih spremljajo pomembne družbene spremembe ali ekonomske krize, pa tudi spremembe na zemeljski skorji planeta.
Knjiga s tabelami podatkov, ki prikazujejo položaje planetov za vsak dan posebej. Nekatere efemeride so izračunane na poldnevne, druga pa na polnočne položaje planetov. Te tabele, ki za vsak dan posebej podajajo položaj planetov, so bile pred računalniško tehnologijo nujno potrebne za astrologovo delo.
Ekliptika
Ime, s katerim označujemo navidezno potovanje Sonca okrog Zemlje, ki ga opravi v enem letu in v katerem obišče zaporedno vseh dvanajst znamenj zodiaka.
Fiktivne/namišljene/točke
To so točke, ki ne ustrazajo nobenemu konkretenemu nebesnemu telesu. Kljub temu astrologi priznavamo njihov vpliv. To so Lunini vozli, Lilith, točka sreče.
Hemisfera
Polovica zemeljske ali nebesne krogle, ki je omejena z ekvatorjem. Severna nebesna hemisfera ali polobla vsebuje šest prvih znamenj zodiaka, južna pa naslednjih šest. Deli se tudi vertikalno.
Horoskop
Iz grščine: horoscopes, kar zadeva uro.Beseda je sinonim za zemljevid neba. Obstajajo trije glavni tipi horoskopov: rojstni horoskop, letni horoskop in horoskop revolucije Sonca, ki ga sestavimo za določen trenutek, ko se Sonce vrne v položaj, ki ga je imelo v trenutku rojstva, se pravi vsako leto na rojstni dan spraševalca.
Kombusta
Pojem, ki ga uporabljamo za označitev nekega planeta v konjunkciji zelo blizu Sonca ali pa se celo nahajata v ekzaktni konjunkciji, kar pomeni, da se prekrivata. Astrologi temu pravimo tudi, da je planet ožgan.
Komet
To so majhna nebesna telesa, ki potujejo okrog Sonca po nekakšnih elipsah. Sestavljeni so iz plina in prahu. V antiki so ta pojav enačili s katastrofami.
Koten
Za planet pravimo, da je koten, kadar je v konjunkciji z enim od štirih kotov horoskopa (AS, IC, DS ali MC).
Kulminacija
Za nek planet pravimo, da je v kulminaciji, kadar se nahaja v bližini sredine neba (9.hiša, vzhodno pobočje, 10.hiša, Zahodno pobočje). Če sta hiši prazni, se za kulminantni planet določi tisti, ki je najmanj oddaljen od sredine neba.
Midpoint
Središčna točka, ki se nahaja med dvema planetoma, ne glede na to, ali sta sicer v aspektu ali ne. Planet, ki se nahaja na tej točki ali v njeni neposredni bližini, pa ima lastnosti aspektnega delovanja.
Miniorni aspekti
Astrologija pozna čez dvajset vrst aspektov, med njimi tudi manj pomembne. Poimenujemo jih miniorni aspekti
Orbis
Strokovni izraz, ki označuje dovoljene odmike od natančne kotne razdalje, ki določa planetne aspekte. Odstopanje od točnega aspekta se meri v stopinjah.
Orbita
To je pot, ki jo nek planet opravi okoli drugega.
Označevalec
Tako se v tradiciji imenujejo planeti, ki imajo določen pomen. Npr. Luna je označevalec ženske v horoskopu moškega, gospodar 7.hiše pa je označevalec poroke itd.
Planet
Saturnov povratek
Življenjsko obdobje, ko Saturn dokonča krog na potovanju okoli Sonca in se ponovno znajde na isti točki, kot je bil ob rojstvu posameznika. Saturnova perioda znaša 29 let in pol in je pomembna prelomnica v življenju posameznika. Drugi Saturnov povratek je pri 59 letih.
Vrh hiše
Ločilna črta med dvema astrološkima hišama. Vrh hiše pomeni začetek astrološke hiše, znamenje, v katerem pa se ta vrh hiše nahaja, pa odločilno vpliva na naravo te astrološke hiše in dogajanje na življenjskem področju, ki ga ta hiša pokriva.
Zodiak
Izhaja iz grščine: zodiakos kyklos, živalski krog. Zodiak imenujemo krog dvanajstih znamenj, vsako od njih pokriva trideset stopinj kroga, kar da skupaj 360 stopinj. Astrologi uporabljajo tropski zodiak. Zvezdni zodiak ali zodiak konstalacij, ki ga uporabljajo Hindujci, je osnovan na precej poljubni razdelitvi konstelacij.
ZVEZDNI ČAS (sideralni čas)
Temelji na rotaciji Zemlje, ki se ne spreminja in na navideznem gibanju zvezd po nebesni sferi. Predstavljajte si, da s teleskopom dan za dnem opazujete isto zvezdo. Opazili boste, da se giblje popolnoma enakomerno: interval med vema prehodoma imenujemo sideralni dan. Sideralni dan je razdeljen na 24 sideralnih ur v minutah in sekundah sideralnega časa na isti način kot navadni čas, le da je sideralni dan za 3 minute 56 sekund krajši od sončnega dne. Če lokalnemu času rojstva dodamo zvezdni čas, dobimo čas izražen v stopinjah, minutah in sekundah, s katerim določimo položaje hiš v astrološki karti.