Vse te raziskave so bile publicirane in preverjene !

Tema o vplivu lune je še danes zanimivo področje, posebno v primerjavi z raznimi izjavami, tako od strani ljubiteljev astrologije kot tudi iz prevzeta stališča ljudstva Saj izidi raziskovanja na tem področju precej preseneča, konec koncev, pa ne govori ravno v prid astrologije. Naslednji pregled literature je le majhen izvleček od 600 znanstvenih raziskavah k „domnevnemu vplivu lune na človeka“.

Dobro raziskovano je, da se obnašanje veliko živali ravna po luninih men. Najboljši in najbolj zajet pregled k temu nudi Endres & Schad (1997). Wolfe & Summerlin leta 1989 navajata , da so njivska krtice pri polni luni manj aktivne, ker bi jih zaradi mesečine videli sovražniki.

Glede obnašanja ljudi lahko pripišimo največ zastopanih trditev legendam.

K temu dajeta dela Campbell & Beets (1978) Rotton & Kelly (1985) najboljši vpogled, čeprav prvo delo ni na novejšem stanju raziskav.

Ljudi niso pri polni luni bolj agresivni kot pri drugih luninih men (npr. Durm & Hammons 1986, Forbes & Lebo 1977). Število avtomobilskih in prometnih nesreč vključno z vožnjami v vinjenem stanju ni odvisno od lumnih men (Kelly et al. 1990, Templer et al. 1982), še manj pa od uživanja drog (Sharfman 1980).

Pogostnost kriminalnih deliktov je pri vseh luninih men enaka (Templer et al., 1983), tako nima luna nobenega vpliva na samomore (Lester 1979, Martin & Kelly, 1992), kar velja tudi za zločine kot so umori in uboji (Lester, 1979). Pogosto navedena študija Lieberja (1978) o povezavi med luno in vedenjem, ki jo vedno znova citira bulvarski tisk, se je izkazala kot metodično pomanjkljiva.

Pri polni luni “ni na cesti več norcev” in tudi vedenje bolnikov psihiatričnih klinik se bistveno ne razlikuje od ostalih luninih men (Bauer & Hornick 1968, Little et al. 1987). Ravno tako ni ob polni luni več zaskrbljenih klicev na linijah “klic v duševni stiski” ali drugih psiholoških posvetovalnicah (Byrnes & Kelly 1992, De Voge & Mikawa 1977, Weiskott 1974, Wilson & Tobacyk 1990). Tako glede luninih men ni razlike v številu potreb po medicinski prvi pomoč ali sili in tudi ne v številu napotnic v bolnišnico (Stair 1978, Weiskott & Tripton, 1975). Tudi pogoste izjave, da obstaja večja nevarnost za komplikacije pri operacijah ob določenih luninih men ne držijo – stanje luninih men nima nobenega vpliva nato. (Smolle et al. 1999, Wunder Schardtmüller 2002) Študija Andrewsa (1960), ki naj bi menda našel povezavo je ravno tako metodična bila vprašljiva, kar sta dokazala Wunder & Schardtmüller (2002).

Precej podrobno je tudi raziskovano vprašanje, ali vplivajo lunine mene na število rojstev, ki pa daje samo negativne odgovore

(Criss & Marcum 1981, Hosemann 1950, Kelly & Martens 1994, Martens et al. 1988) V dveh študijah Menakerja (1967) in Menaker & Menaker (1959), v katerih so bile baje najdene povezave, so v nasprotju z domnevnimi luninih men in kažejo le zelo majhno vplivno moč, ki pa jih ni moč enostavno tolmačiti. Vendar pa je še vedno nejasno in tudi nezadostno raziskovana vprašanje ali vpliva luna na ženski menstruacijski ciklus. Raziskave k tej tematiki od Cutlerja 1980, Gunna, 1938, Guthmanna & Oswalda 1936, Hosemann a1950, Lawa 1986 ter Pochobradskyja 1974 pa se med seboj v rezultatih ne ujemajo. Skupna evaluacija vseh teh rezultatov v okviru meta analize pa še ni bila narejena.

Glede na občutljivost na barve človeškega očesa, ter koncentracije sečne kisline je sicer nekaj starejših raziskavah, ki kažejo na povezanost do luninih men (Dresler 1940, Jores 1937, Heckert 1960), na žalost pa zadnja leta na tem področju ni bilo več raziskav.

S tem pa mora ostati vprašanje, ali imamo tu opravka z resničnim vplivom lune, ali je to samo artefakt, odprto, istočasno pa zahteva to področje še bolj podrobno raziskovanje.

Tudi vprašanje ali korelirajo lunine mene s somnambulizmom

(mesečnostjo oz. hoje v spanju) ali splošnimi motnjami spanca in ciklusnim spanjem (Miles, 1977) ni še popolnoma rešeno.

Vsekakor pa daje “Priročni slovar nemškega praznoverja”, Bächtolda-Stäubla & Hoffmanna-Krayerja (1987) dober vpogled v tradicionalno predstavo „ljudskega verovanja“ ali domišljije glede na domnevni vpliv lune na človeško življenje, kar velja tudi za raziskave v ZDA – Rottona in drugih avtorjev (1986), ki je potekala na podlagi anketne-lestvice k meritvam sodobnega verovanja o vplivu lune in sociodemografskih variabilnikov.

Tema o luni se gotovo ne konča tukaj, v nadaljevanju k temu, pa se dogajajo v naravi vseeno nekatere zanimivosti:

Na 2000 km dolgemu grebnu “Great Barrier Riff” izločijo korale v isti noči v roku nekaj ur na različnih mestih istočasno celice za razploditev in to vedno samo v južni pomladanski noči en teden po polni luni. Tudi klapavce in breženke živijo v ritmu lune, tako kot tudi potujoča jegulja, zlati hrček, miš in ležetrudnik. Ljubitelje akvarija in gupijev lahko opazijo, da niha npr. občutljivost za svetlobo v ritmu z luno. Vrtnarje pa bo gotovo zanimalo aktivnost deževnikov. Najbolj aktivni so ob polni luni in mlaju, kar je bilo možno ugotoviti s meritvami hitrosti plazenja in porabe kisika. Ljubitelji rože nature bodo ravno tako veseli, če boste poleti sedeli zvečer ob njenem krasnem cvetu in lahko opazovali, kako se cvet odpira skladno s pojavom lune in če boste imeli srečo bo prišel mimo še majhen kolibri, ki se bo naslajal v cvetu.

Zanimivo tudi, da vpliva luna na hitrejšo kalitev gorčičnega semena, kar so opisovali že leta 1923. Razložili pa so dejstvo, s tem, da vpliva polarizirana luč ob določenemu času luninega ciklusa na encim diastaze (encim, ki pospešuje razkroj) Tudi raziskave na korenju in krompirju so pokazale vpliv na kalitev ter vsebino učinkovin, tako tudi pri drugih vrst zelenjave in zdravilnih rastlin. Ljubitelji rastlinjakov vedo tudi, da je presajenje rož ob polni luni koristno, saj se vam bo zahvalila tako, da bo bogato cvetela. Naj na koncu še spomnim na bogat kmečki koledar, ki daje veliko koristnih nasvet za vrtnarjenje. (Kalender von Paungger/Poppe in Helga Foeger)

Nekaj je na tem, kajti ko razmišljamo “zakaj ne bi luna vplivala tudi na človeka, če ima tak vpliv na naravo!” so še vedno veliko stvari, ki je vredno upoštevati in podrobneje opazovati.

 

Viri:

  1. Andrews, E.J. (1960): Moon talk: The cyclic periodicity of postoperative hemorrhage. Journal of the Florida Medical Association 46, 1362.
  2. Bächtold-Stäubli, H., Hoffmann-Krayer, E. (Hrsg., 1987): Handwörterbuch des deutschen Aberglaubens, Band 6. De Gruyter, Berlin, str. 477.
  3. Bauer, S.F., Hornick, E.J. (1968): Lunar Effect on Mental Illness: The Relationship of Moon Phase to Psychiatric Emergencies. American Journal of Psychiatry 125, 696.
  4. Byrnes, G., Kelly, I.W. (1992): Crisis Call and Lunar Cycles: A twenty-year review. Psychiological Reports 71, 779.
  5. Campbell, D.E., Beets, J.L. (1978): Lunacy and the moon. Psychological Bulletin 85, 1123.
  6. Criss, T.B. , Marcum, J.P. (1981): A Lunar Effect on Fertility. Social Biology 28, 75.
  7. Culver, R., Rotton, J., Kelly, I.W. (1988): Moon Mechanisms and Myths: a critical
  8. Appraisal of Explantions of purported Lunar Effects on Human Behavior. Psychological Reports 62, 683.
  9. Cutler, W.B. (1980): Lunar and mentrual phase locking. American Journal of Obstetrics and Gynecology 137, 834.
  10. De Voge, S.D., Mikawa, J.K. (1977): Moon phases and Crisis Calls: A spurious relationship. Psychological Reports 40, 387.
  11. Dresler, A. (1940): Über eine jahreszeitliche Schwankung der spektralen Hellempflindlichkeit. Das Licht 10, 79.
  12. Durm, T., Hammons (1986): Lunar Phase and Acting-out Behaviour. Psychological Reports 59, 987.
  13. Endres, K.-P., Schad, W. (1997) : Biologie des Mondes. Hirzel-Verlag, Stuttgart.
  14. Forbes, G.B., Lebo, G.R. (1977): Antisocial Behaviour and Lunar Activity: A Failure to validate the Lunacy Myth. Psychological Reports 40, 1309.
  15. Gunn, D.L. (1938): Mond und Menstruation. Zentralblatt für Gynäkologie 62, 1527.
  16. Guthmann, H., Oswald (1936): Menstruation und Mond. Monatsschrift für Geburtshilfe und Gynäkologie 103, 232.
  17. Heckert, H. (1961): Lunationsrhythmen des menschlichen Organismus. Probleme der Bioklimatologie, Band 7, Leipzig.
  18. Hosemann, H. (1950): Bestehen solare und lunare Einflüsse auf die Nativität und den Menstruationszyklus? Zeitschrift für Geburtshilfe und Gynäkologie 132, 263.
  19. Jores, A. (1937): Gibt es einen Einfluss des Mondes auf den Menschen? Deutsche medizinische Wochenschrift 63, 12.
  20. Kelly, I. W., Laverty, W.H., Saklofske, D.H. (1990): An empirical investigation on the relationship between worldwide automobile traffic disasters and lunar cycles: no relationship. Psychological Reports 67, 987.
  21. Kelly, I. W., Martens, R. (1994): Lunar Phase an Birthrate: an Update. Psychological Reports 75, 507.
  22. Law, S.P. (1986): The regulation of menstrual cycle and its relationship to the moon. Acta Obstestricia et Gynaecologica Scandinavica 65, 45.
  23. Lester, D. (1979): Temporal variation in Suicide and Homicide. American Journal of Epidemiology 109, 517.
  24. Lieber, A.L. (1978): Human aggression and the lunar synodic cycle. Journal of Clinical Psychiatry 39, 385.
  25. Little, G.I., Bowers, R., Little, L.H. (1987): Lack of Relationship between moon phase and incidents of disruptive behavior in immates with psychiatric problems. Perceptual and Motor Skills 64, 1212.
  26. Martens, R., Kelly, I.W., Saklofske, D.H. (1988): Lunar Phase and Birthrate: a 50-year critical review. Psychological Review 63, 923.
  27. Martin, S.J., Kelly, I.W. (1992): Suicide and Lunar Cycles: A Critical review over 28 years. Psychological Reports 71, 787.
  28. Menaker, W. (1967): Lunar periodicity with reference to live birth. American Journal of Obstetrics and Gynecology 98, 1002.
  29. Menaker, W., Menaker, A. (1959): Lunar periodicity in human reproduction: a likely unit of biological time. American Journal of Obstetrics and Gynecology 77, 905.
  30. Miles, L.E.M., Raynal, D.M., Wilson, M.A. (1977): Blind man living in normal society has circadian rhythms of 24,9 hours. Science 198, 421.
  31. Pochobradsky, J. (1974): Independence of human menstruation on lunar phases and days of the week. American Journal of Obstetrics and Gynecology 118, 1136.
  32. Rotton, J., Kelly, I.W. (1985): Much Ado About the Full Moon: A Meta-Analysis of Lunar-Lunacy Research. Psychological Bulletin 97, 286.
  33. Sharfman, M. (1980): Drug overdose and the full moon. Perceptual and Motor Skills 50, 124.
  34. Smolle, J. et al. (1999) : Mondphasen und Operationskomplikationen – eine Analyse von mehr als 14000 Fällen. Acta chirugia Austriaca 31, 36.
  35. Stair, T. (1978): Lunar cycles and emergency room visits. New England Journal of Medicine 298, 1318.
  36. Templer, D.I., Veleber, D.M., Broonerm, R.K. (1982): Lunar phase and accident injuries: a difference between night and day. Perceptual and Motor Skills 55, 280.
  37. Templer, D.I., Brooner, R.K., Corgiat, M.D. (1983): Lunar phase and crime: fact or artifact. Perceptual and Motor Skills 57, 993.
  38. Weiskott, G.N. (1974): Moon phases and telephone counselling calls. Psychological Reports 35, 752.
  39. Weiskott, G.N., Tripton, G.B. (1975): Moon Phases and State Hospital Admissions.
  40. Psychological Reports 37, 486.
  41. Wilson & Tobacyk (1990): Lunar Phases and Crisis Center Telephone Calls. Journal of Social Psychology 130, 47.
  42. Wolfe, J.L., Summerlin, C.T. (1989): The influence of lunar light on nocturnal activity of the old-field mouse. Animal Behaviour 37, 410.
  43. Wunder, E. (1997): Subjektive Erfahrung – Chance oder Gefahr? In: Köbberling, J. (Hrsg.): Zeitfragen der Medizin. Springer-Verlag, Heidelberg, str. 35.
  44. Wunder, E. (2002): Moduliert der Mond die perioperative Blutungsgefahr und andere Komplikationsrisiken im Umfeld von chirurgischen Eingriffen?

 

Vir članka : internet